Izraz kolonoskopija označuje podroben pregled celotnega debelega črevesa in del tankega črevesa. Več o tem si lahko preberete na https://www.sanus-statera.com/kolonoskopija/, kjer boste našli vse potrebne informacije vezane na ta pregled. Slednji je endoskopski, kar pomeni, da specialist pregleda sluznico črevesa. Da je zagotovljena varnost pregleda, pa mora biti črevesje predhodno popolnoma izpraznjeno. Konkretno to pomeni, da mora biti celotno črevo pred posegom dobro očiščeno in ne sme vsebovati blata. Priprava na pregled pa nujno vsebuje tudi to, da zdravniku poveste, katera zdravila jemljete, predvsem gre tu za zdravila prosti strjevanju krvi, ki lahko zvišajo možnost krvavitve. Enako velja za zdravilo za sladkorno bolezen in antibiotike.
Kolonoskopija je priporočljiva takrat, ko se pri osebi pojavi nepojasnjena krvavitev, če so v blatu sledi krvi, kadar oseba postane iz neznanega vzroka slabokrvna, če se nenadno spremeni ritem odvajanja, če se pojavijo bolečine v trebuhu, če se kar naenkrat pojavi zaprtje ali se zaprtje menja s tekočim blatom, kadar se osebam po črevesju pretaka tekočina, osebo napenja, hujša, ima raka črevesja v družini in podobni razlogi. V teh primerih se navadno opravi kolonoskopija, ki zajema podroben pregled celotnega debelega črevesa in tudi del tankega. Pred samim pregledom pa je potrebno dosledno upoštevati napotke specialista.
Kolonoskopija poteka tako, da se z upogljivim aparatom imenovanim kolonoskop, potuje skozi danko do konca debelega črevesa. V procesu pa se pregleda tudi končni odsek tankega črevesa. Za pregled velja, da je nekoliko boleč in neprijeten, neprijetne občutke pa lahko pacient med preiskavo lajša s stiskanjem zraka iz črevesja. Kolonoskopija navadno traja okoli 20 do 30 minut. Po koncu uspešne preiskave pacient nekje eno uro počiva in razplini črevo. Če večjih zapletov ni bilo, lahko pacient počasi začne tudi z uživanjem lažje hrane. Navadno je poseg težji, če je pacient imel operacijo trebuha ali ginekološka obolenja, takrat lahko poseg traja tudi malce dlje.